Šentjanž je razpotegnjena vas na levi strani Savinje na prodni ravnini ob glavni cesti med Rečiškim in Grušoveljskim poljem. Hiše so na obeh straneh ceste razporejene tako, da je vas močno raztresena. Staro jedro vasi je na nekoliko dvignjeni polici severno od ceste v vznožju Lipe. Temu delu domačini pravijo “Na vasi”. Ta del slovi po mogočnih starih domačijah z velikimi gospodarskimi poslopji (marofi) in kozolci. Najstarejša hiša v vasi je Tlačka, ki je spomeniško zaščitena.
Zahodno od vasi stoji cerkev sv. Janeza Krstnika, ki se prvič omenja že leta 1347. Cerkev prvotno ni imela zvonika. Dobila ga je šele v 15. stoletju. Takrat so zakrili veliko fresko sv. Krištofa z božjim detetom, od katere sta danes vidni še obe glavi. Sredi 19. stoletja so cerkev skoraj v celoti na novo pozidali. V stolpu cerkve sta vzidana rimski nagrobnik in žrtvenik sončnemu bogu Mitri, ki so ga častili rimski vojaki. Obzidje okoli cerkve je iz obdobja obrambnih taborov pred turškimi vpadi v naše kraje. V okolici cerkve so v drugi polovici 19. stoletja odkrili ploske grobove, v katerimi so v komorah, ki so bile obdane s kamnitimi ploščami, našli plitke žarne posode.

Pokojna Jožefa Zabreznik je Šentjanž lepo ovekovečila v pesmi:

Savinjska dolina, kdo je ne pozna,
tu zbrani so biseri vsega sveta,
zelene planine ji venček pleto,
in valčki Savinje ji pesmi pojo.
V tem dolu šentjanška vasica stoji,
lipa, hrib nad njo zeleni,
okoli razteza se lepo polje,
bogato in plodno kot malo je kje.
Cerkvica bela, ponos je vasi,
kakor golobček na gričku čepi.

Drugi del vasi se razteza na ravnici pod glavno cesto. Najbolj se je v zadnjem obdobju razširilo naselje na južnem delu ob Šentjanški gmajni. Tega se je po prvi svetovni vojni oprijel vzdevek »Nova Amerika« zato, ker so tam začeli graditi hiše izseljenci, ko se vrnili iz Amerike, kamor jih je ogromno odšlo za boljšim kruhom. Cesta skozi naselje je zaradi odmaknjenosti od gostega prometa na relaciji od Grušoveljskega mostu do Varpolja in Nizke izredno primerna za kolesarjenje in sprehode. Gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Grušovlje so si v Šentjanški gmajni uredili prijeten prostor za razne prireditve, zabavo in šport, kar povezuje krajane.
Šentjanž je po ljudskem štetju štel največ prebivalcev leta 1900, ko so jih našteli 258. Sedanje število prebivalcev je 225.