Vas se razprostira južno od trga Rečice. Obsega dva gručasta dela. Zahodni del leži na terasi ob potoku Rečica malo pred izlivom v Savinjo, vzhodni del, ki mu pravijo »Pri mostu«, pa leži na obeh bregovih Savinje pri mostu, preko katerega pelje cesta v Nazarje in na Pobrežje. Ta zaselek se je razširil posebno na desnem bregu proti Trnovcu.
Spodnja Rečica je v preteklosti slovela po mogočnih kmetijah, ki so se poleg kmetijstva ukvarjale z lesno trgovino, splavarstvom in prevozništvom. Tu je do leta 1973 delovala Brinečeva usnjarna, ki je slovela po izdelavi kvalitetnega usnja za podplate, tamkajšnja elektrarna pa je z elektriko napajala še večjo žago in med obema vojnama dajala elektriko Rečici in bližnji okolici. Na strugi Savinje je tudi v Spodnji Rečici delovalo več mlinov in žag. Večina teh je propadla. Danes ponovno obratuje le še Brinečev mlin, ki so ga lastniki obnovili in modernizirali. Stare domačije so slovele po mogočnih dvonadstropnih hišah in velikih gospodarskih poslopjih z značilnimi “ganki”, kaščami in kozolci toplarji.
Danes na žalost ta razkošna vaška arhitektura zaradi propada kmetij precej izginja. Tudi nekdanja Spodnjerečiška gmajna med Savinjo in strugo je preraščena z drevjem in grmovjem. Zaradi izumrtja rodu ali odselitve potomcev so propadle tri od štirih najmogočnejših kmetij, in sicer Udamčeva, Klemčeva in Renekerjeva. Struktura prebivalstva se je precej spremenila, saj je v vasi danes samo še ena čista kmetija.
Preko Savinje je južno od Reneka speljana dolga, viseča Trnočka brv. V okviru projektov Občine Rečica ob Savinji se načrtuje izgradnja ceste in novega mosta, ki bi celotno pobreško stran povezala z Rečico. V poletnem času precej kopalcev privabljata naravni kopališči pod Trnočko brvjo in pri Graščinskem ali, kot so ga prvotno imenovali, Špendetovem jezu, saj je reka v tem predelu sorazmerno čista.
Po štetju, ki je bilo od leta 1869 naprej izvedeno vsakih deset let, je bilo leta 1971 v Spodnji Rečici 256 prebivalcev. Sedanje število prebivalcev je 269.